Sploh ne bom več razlagal, kako mizerno je zgledalo jutro. Na štartu je bilo tako, kot bi imel pred sabo odprt učbenik o razvoju oblakov. Ob 11h zjutraj je zgledalo kot da hoče nebo vso dolino potegniti vase. Vrhi oblakov so segali tja do 5000 m in razvoju ni bilo videti konca. Zjutraj me je pred šotorom čakalo še darilo od Peternela Franca. Okoli 5 kg svinca se je svetilo na mizi, tako sem hitro z Alanom vse skupaj pritrdil na bubo. Na štartu se je po 2 urnem čakanju usulo z oblaka in naše zmaje kar pošteno zalilo. Ob istem času so nas poklicali na briefing. Pogled na tablo je bil nedojemljiv, task 102 km. Naš weather man je napovedal pravilno. Dan je bil super. Ko smo zmaje posušili smo se postavili v vrsto. Danes sem bil nekoliko zadaj, pa še veter nam je pošteno nagajal. Na položnem terenu z ne prav suhim zmajem se ni prav dosti za zaj… . V vrsti, ko sem čakal, sem opazil, da iz moje bube teče kot bi se uscal. Moj camelback se je snel in vsa voda za v zrak je stekla po moji bubi. Hitro se spet odpet pa vse ven zbasat, odlit vodo i.t.d. Probleme rešim, ker sem takih že vajen in sem po 10 minutah čakanja v zraku. Ugotovim, da prvega štartnega cilindra ne bom dosegel dosti hitro in se odločim za naslednjega čez 15 min. Lepo navijam in se iz stebra odpravim pravočasno čez dolino po štartni cilinder. Ko se peljem čez dolino sta pred mano dva zmajarja in tako si mislim, da sem zadel ravno pravšnji čas za dotik točke. GPS pokaže oddaljenost 2 km, jaz pa za 20 sekund prehiter. Rahlo nagibam zmaja in markiram cilinder. Ko sem enkrat obrnil zmaja je bila pred mano slika kot iz znanstveno fantastičnega filma. Približno 50 zmajarjev se mi je približevalo iz vseh strani. Zmajar pred mano se je moral hitro spustiti, da je drugega podletel. Neverjetno in še enkrat neverjetno. To je bila skupina z najboljšimi piloti, kateri imajo določen sredinski štartni čas, mi pa lahko izbiramo med tremi različnimi. Podim se za njimi in mi še kar uspeva. 10 m od mene zagledam Kejžarja in skupaj kuriva zmaja proti prvi obratni točki, ki naju je čakala na drugi strani doline. Požrešnost me žene za njimi in tako se po povratku nazaj na greben zaletim med 30 zmajarjev, kateri vrtijo nizko na pobočju. Tukaj, ko si pod 1300 m ti že trda prede. Vrtim nekaj pa spet nekaj ne, in na koncu v doletu oplazim še 2 točko in probam splanirat čim bolj proti tretji točki (beri 1 km). Pristanem med grupo zmajarjev, ki so že na tleh. Po petih minutah sem šele opazil, da sem pristal s polnim VG-jem in to brez problemov. Zanimivo.
2 minuti za mano z olajšanjem zagledam enega od nemških reprezentančnih pilotov, ki je pristal tudi tam. Ego je vsaj malo pomirjen .. hehe. S kombijem pridem nazaj v kamp kjer zagledam še Petra Kejžarja, ki je pristal malo pred mano in se ravno tako že vrnil v kamp. Ob kuhanjem večerje se vrnejo tudi ostali. Franc Peternel je končal nekje med prvih 10, Gričar med prvih 5, cilj pa so dosegli tudi Alan Sattler, Matjaž Čater in Iztok Jarc.
Andrej Mravlje je pristal v Spittalu, cilj pa je bil blizu Villacha (ne vem ali je prav napisano).
No smo se pa en dan spočil, grrrrrrr.
Lep pozdrav
SLOVENSKA AMBASADA V GREIFENBURGU
SLOVENIAN TEAM (SKORAJ, manjka Peternel in Primož Gričar)
ŠTUDIJA LETA
OK, LET`S GO!!
Ni komentarjev:
Objavite komentar