Najprej je bilo v planu najti ta adapter za elektriko v kampu. Pridem do trgovine kjer malo šepavega gospoda vprašam po tem adapterju. Angleško ni znal dosti.
Nekaj je zabrundal in odšel nekam za steno in se vrnil s dolgim kablom in dvema konektorjema. Nato mi je v roko dal izvijač in tako sva počasi skupaj vse razmontirala. Nastal je ličen izdelek, ki me je stal 15 Evrov in mi bo sedaj prinašal ves komfort pod šotorom. Zanimivo, da tega sploh ne prodajajo. Je pa res, da je več kot polovica kampa zasedena s kamperji, tako da nam je kmalu vse jasno zakaj.
No, preidimo k letenju.
Po obilnem zajtrku sva se z Neno odpravila proti štartu, ki je na nadmorski višini približno 1780 m. Kumulusi že od jutra lepo strašijo nad vrhovi hribov, ampak me na štartu pomiri lepo število zbranih zmajarjev.
Tudi njegova visokost Manfred Ruhmer je bil na štartu s svojim Swiftom.
Med zlaganjem zmaja spoznam še enega od Angležev, zelo zgovornega Will-a. Tako po 45 minutah že stojim v vrsti na štartu in se probam spravit na rampo. Nekako so vsi silili proti rampi in mi ni ostalo drugega, kot da štartam ob robu rampe. Lepa strmina katere sem vajen s Kobale je že bila pred mano.
V zraku smo takoj nabrali višino tja do 2400 m, kjer nas je vsakega po malo posrkalo v oblak. Res so bili fantastični pogledi naokrog ampak kaj ko veš, da so taki oblaki tempirana bomba.
Večina nas je obrnila proti vzhodu kjer smo preleteli prvo majhno dolinico, ki se zajeda v pogorje Greifenburga. Fantje so leteli zelo hitro in tudi jaz za njimi. Nato sem opazil na naslednjem pobočju, da bolj curijo, zato smo se odpravili čez dolino proti jezeru. Fantje so peljali naprej nizko po pobočju jaz pa sem se odločil, da poskusim še kako zgleda nižje po pobočju nad Greifenburgom. Pogled proti Lienzu zazna veliko ploho, tako da se odločitev zdi pravilna. Pod štartom se še malo poigram, proti pristanku preizkusim nastavitev na vezeh in že smo nad pristankom.
Veter piha z vseh strani, tako da se odločim za neko vmesno pot, ampak kaj se je gor v moji glavi dogajalo ne vem. Hehe.
Znižam, pred mano lep velik skedenj ob njem pa polje z mlado koruzo. Parkrat še pošteno zakolnem in ne prav mehko pristanem v koruzi.
Opazoval sem kmeta ob polju, če bo s traktorjem delal kakšne nenavadne manevre pa ni bilo nič, tako da sem se počasi privlekel do pokošenega pristanka.
Ni kaj, tudi to je treba sprobat, haha.
Z gospodom Willom ob šotoru še malo pokramljamo ob Laškem, oziroma smo se kar zagovorili, glede na to kako zgovoren je ta človek.
Tako, pa je dan zaključen. Zgleda, da vreme drug teden bo. Območje je lepo za letenje, termika ni primerljiva z našimi Alpami, ali pa je bilo to samo danes. Namreč bila je močna ampak ni treslo tako kot potrese in strese pri nas.
Jutri pa se nam pridružijo še ostali Slovenci in žur se lahko prične
Lep pozdrav
Ni komentarjev:
Objavite komentar