Pol dirke :)

No, pa smo dali prvi dan tekme skozi.
Včeraj zvečer je vse kazalo na to, da bo današnji dan odpovedan, tako smo se zvečer vsi zbrani v majhnem predprostoru mojega šotora in se posvetili družabnem delu večera, hehe. Ves čas je deževalo, tako da smo vsake pol ure improvizirali z mojim šotorom. Iz majhnega predprostora je na koncu nastal prijeten prostor za lepo število zgovornih glav.
Zjutraj me je zbudil žarek, kar je pomenilo, da se bo lahko celo letelo….???....
Zberemo se ob kavici in gledamo gosto vlažno meglo in se tako skoraj prepričamo, da z dnevom ne bo nič.
Briefing je bil napovedan ob 9h zjutraj. Ob office-u je bilo nabrano že lepo število ljudi. Čakali smo in čakali in ob pol desetih le dočakali prvi briefing. G. direktor nam je v polomljeni angleščini razlagal vse podrobnosti tekmovanja. Ugotovili smo, da bomo tisti, kateri smo na FAI lestvici nad 70 mestom štartali na višjem štartu. 150 m razlike. Za to naj bi se odločili zaradi števila pilotov in tako razbremenili štartni prostor.
Ko je bilo briefinga konec, so se člani komisij zbrali in se odločali ali se bo letelo ali ne. Sploh niso nič povedali ali odhod na štart bo ali ne. Kot zgubljene ovce smo se obotavljali okrog office-a. Nekateri so zmaje že nosili pred kamp mi pa smo se odpravili nekaj pojest.
Okrog 11h smo se odpravili z uradnim prevozom proti štartu.
Na vzletišču kamor so nas pripeljali pa je bila živa groza. Položen teren, ki mu ni kraja, ob straneh žičnica od smučišča, dolga ravnina pred pobočjem i.t.d.
Ni kaj, kamor te pošljejo, to je treba prežvečit.
Na briefingu so nam določili 79 km dolg task, večinoma po dolini, štart pa postavili na 13:45.
Ob 1h se je odprl štart in bil sem drugi v vrsti za štart. Kaj hočeš boljšega. Štarter je zaklical, window is open in pilot pred mano je hitro štartal.
Kot bik sem tekel po dolgi strmini in končno je zmaj prijel. Poletel sem preko roba Emberg Alma in pod sabo zagledal spodnji štart, kjer so vzletali najboljši piloti. Lep občutek, ko si že prvih nekaj sekund leta 100 m nad ostalimi. Hehe.
Lepo smo vrteli desno od štarta in se spet, kot vsak dan do zdaj, pomočili v oblak.
Lepo sem počasi napredoval proti robu cilindra (5 km) in ko se je ura premaknila na štart sem opazil, da mi GPS ni preklopil na naslednjo obratno točko. Kot bi mignil sem bil že iz štartnega cilindra. Nisem vedel ali sem cilinder zadel ali nisem. Obrnil sem se nazaj in ga še enkrat oplazil in obrnil proti gruči 30 zmajarjev.
Vrtenje v taki masi pilotov je nadvse zanimivo in hkrati zastrašujoče. Ves čas opazuješ kje je kdo, eden je pod tabo eden pred tabo pa za tabo….
GPS-a nisem mogel urejat v taki gruči in sem se zato odpravil naprej proti prvi točki, ki je bila na vzhodu. Bil sem pod bazo, zato naj ne bi bilo hudega. Ves čas sem se trudil in pritiskal vse možno na GPS-u pa ni bilo dobička. Šel sem v meni in v ruti zbrisal prvo točko. Tako mi je GPS preklopil končno na prvo točko. Med tem sem seveda izgubil veliko višine in opazoval ali bom med letom proti prvi točki našel kako pametno dviganje. Ravno na točki sem zadel majhen balonček in počasi navrtel.Pogled nazaj po dolini ni kazal veliko upanja. Tema, ki se je razpasla nad Greifenburgom je nakazovala na nevihto. Ampak vsi so tiščali in tiščali. Šli smo pač dalje. Ko sem se začel vračati proti zahodu, me je ustavil močan zahodnik. Z zategnjenim zmajem sem poskusil kar največ potegnit iz danega, a veter je bil premočan. Počasi me je stiskalo proti dnu doline, kjer sem nato tudi pristal. Veter je bil tako močan, da sem se komaj premikal naprej. Pristal sem na travniku, kjer je bilo že lepo število pilotov in vsak travnik naprej in nazaj je bil posejan z zmaji. Na pristanku sem zagledal Nizozemca Roba, kateri mi je povedal, da je bila tekma prekinjena že pol ure po mojem štartu, zaradi nevihte na drugem koncu doline. Z njim in njegovimi kolegi sem se potem tudi vrnil nazaj v kamp.
Ja, bi morali imeti postajo s seboj, ampak so tile čudaški Švabci rekli, da mormo plačat in imeti licenco za radioamaterja, če hočemo le tega uporabljat. Inšpekcije na pristanku, KAO.
Glede na vreme jo bo treba vzet naslednjič s sabo.
Trije od naših pilotov sploh niso leteli, Kejžar Peter je preletel disciplino, ostali pa smo udarili ob betonski zahodnik in v razmaku 3 km vsi pristali.
Jutri nov dan, baje spet z »dobrim« vremenom…

Lep pozdrav




PO BRIEFINGU





TUDI NAJBOLJŠIM SE ZGODI



MAŠINA :)