Končno Greifenburg

No pa sva prispela na cilj, katerega sem čakal že skoraj eno leto. Tabla Greifenburg je že mimo, tako da sva že pod najino zeleno strehico. Vreme je začuda še kar v redu. Ob tem ko sva postavljala štalco so ravno nad najinimi glavami v doletu pristajali najnovejši zmaji.
Res je bil lep pogled na pristanek poln zmajev.
No pa vse pa tud ne more bit čisto v redu 
V kampu je elektrika ampak na nekem čudnem nastavku, ki ga z Neno pač nimava. Sledilo je iskanje trgovin s tehniko, prva je bila zaprta ravno ob sredah popoldan, druga trgovina tega ni imela, tretja pa spet kot prva ni delala na dan srede popoldan. Ne vem ali bom moral kakega švabca (beri avstrijca) dobit, kateri bo imel nastavek, ampak ne verjamem, da ga bo kdo imel. Vsaj ne za posodit
Najprej je bila izgubljena želja po hladnem Laškem zaradi katerega sva mojo hondo nabasala s hladilnikom. Kot kaka čeha 
Potem pa ugotoviš, da ne moreš niti nič skuhat ker mava štedilnik na elektriko. Ampak tu je moja dobra mama kot v šolskih časih spekla puranovo meso, tako da sta tudi želodčka pomirjena.

Hvala.

Ves teden sem razmišljal kako dobit računalnik z Wlan kartico, na koncu mi je to uspelo s pomočjo Sebastjana, zdaj pa morm vzet njihovo kartico, da se lahko povezem na internet. Seveda jo je treba plačat  Iznajdljivo, bi rekel temu.
No konec koncev pa kamorkoli pridemo nas pričakajo takšna in drugačna presenečenja.
Jutri bo tudi trgovina odprta in tudi Laško bo že hladno 
Upam, da se še vreme toliko uštima kot se je danes, potem pa gas na štart.
Pa jutri več o zraku.

Lep pozdrav domov